13. marca 2013 smo na Občini v Kamniku javnosti predstavili pregledno razstavo mojih likovnih del, ki je obenem zaokrožena predstavitev mojega slikarskega. razvoja. Ta razstava prikazuje mojo pot razvoja: slikarskega znanja, osebnih poudarkov likovnega »rokopisa« in svojskost izražanja doživljanja. Stremim k cilju, da dobra slika trajne vrednosti ne glede na njeno vsebino in tehniko nastane, kadar govorijo isto:

Na moj slikarski razvoj je pomembno vplival tudi prof. dr. Vid Pečjak, moj profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi s problemom psihološke podlage vizualne umetnosti. Moj slikarski stil in barvno konstrukcijo je že poznal iz skupinskih razstav del, nastalih v Likovno slikarsko kiparskih delavnicah na Pokljuki. Te razstave so bile na Bledu in jih je večkrat ob otvoritvi obiskoval. Zanimivo, da se slikarka Baloh Stanka po slikah in svojem sodelovanju oziroma druženju z ljubitelji umetnosti bistveno ne razlikuje od množice tistih, ki imajo za seboj že dolg staž t. i. likovnega samorastništva zato, ker je resni odnos do družbenih zadolžitev disciplinirano prenesla tudi v slikarstvo.

S soprogo Marinko sta me tudi obiskala v Kamniku. Takrat je iz mojega depoja slik izbral pet slik, jih fotografiral in analiziral v svoji novo izdani knjigi »Psihologija staranja«. Prva slika je klasična in prikazuje tihožitje s cvetjem (»Strelicij« ), druga je folklorna ( »Rozka« ),  tretja ( »Spomlad na Limbarski gori in četrta ( »Trpeči Jezus« )sta moderni sliki, ki v njih zasledimo impresionistične značilnostim peta pa je portret generalnega sekretarja OZN Kofija Anana. Nič manj se ne izkazujejo starejši likovniki, ki  v mladosti niso imeli primerne priložnosti.  Vkljub nekaterim poskusom slikanja v zgodnjih najstniških letih se je slikarka psihologinja in pedagoginja Baloh Stanka iz Kamnika začela resno ukvarjati s slikarstvom šele po 61. letu. Ustvarja umetniške slike.

Kalila sem se v različnih likovnih kolonijah po vsej Sloveniji. Vedno je bilo potrebno organizatorju oddati eno ali več slik. Imam kar nekaj Priznanj in Pohval. Opravila sem več likovnih tečajev. Prve likovne ocene mojih slik že v prvi slikarski koloniji Stranskih novic »Golice 97 v Tuhinjski dolini je podal Dušan Lipovec. Pisno je opredelil mojo razstavo »Zapisi razpoloženj« decembra 2002 v Polju v Ljubljani.

Takole je zapisal:
Baloh Stanka je po izobrazbi sicer klinični psiholog in psihoterapevt, je pričela  slikati po upokojitvi in od 1997 je tudi članica Likovnega društva Kamnik. Sama se s svojim likovnim udejstvovanjem deklarira kot »čisti samouk«, vendar obenem poudarja, da ji je delovanje v likovnem društvu, ki ga v Kamniku vodi, priznani mentor, likovni pedagog Lojze Kalinšek, odstrlo povsem nova likovna spoznanja in slikarske pristope. Likovno društvo ji je pomagalo spoznati osnovne likovno tehnološke postopke in slikarske pristope; do subjektivne, spoznavno likovne kreativnosti, torej lastne slikarske izpovednosti, pa se je morala, prej ali slej, dokopati sama, skozi lastno slikarsko izkušnjo in izpovedno likovno snovanje in delovanje.

Želja po nenehnem slikarskem izpopolnjevanju vodi Stanko Baloh v realistično odslikavanje danih motivov, predvsem najbolj pogostih: krajin, vedut, tihožitij, še posebno cvetličnih. Povsem njene krajine v tehniki akvarela ali akrila niso le verno odslikavanaravnih motivov, temveč so tu in tam že ekspresivno naglašene in bolj od svoje spoznavne topografskosti govore o avtoričinih notranjih psiholoških doživetjih ali nostalgičnih spominih na določeno dano krajino. Tako ima vsaka njena slika »svojo zgodbo o ustvarjanju«, ki po slikarkinem pripovedovanju ustvarja nekakšno »psihologiko danega likovnega dela«.

Baloh Stanka se rada udeležuje raznih slikarskih delavnic in ex-temporov, kjer se ji v soočenju z deli slikarskih kolegov, odpirajo nove likovne možnosti in spoznanja. V idilično predgorsko in planinsko krajino vnaša motive domačih živali, enkrat še bolj začetniško naivno, drugič pa že bolj slikarsko smelo in študiozno. V krajinskih in vedutnih motivih postavi včasih v prvi slikarski plan drevesa ali drevesna debla, kot zanimive kompozicijske navpičnice, ki so lahko razpoznavni znak določenih slikarskih ali slikarkinih trenutnih razpoloženj.

Sicer pa so glavna domena slikarkinega likovnega ustvarjanja predvsem motivi gora in hribovitih predelov bližnje okolice, slikani več ali manj realistično, včasih pa tudi že bolj ekspresivno razgibano – kot odraz njenih notranjih emotivnih vzgibov in osebnih likovnih pristopov.

Dušan Lipovec
akademski slikar in likovni publicist

Oglejte si galerijo nekaj njenih slik (ker spodnji prikaz v nekaterih brskalnikih ne deluje, je dosegljiva tudi na povezavi https://photos.google.com)