Tone Žnidaršič se je že kot študent odlikoval kot izjemen risar. Značilnost njegove risbe je bila predvsem dovršenost, po kateri je postal tudi prepoznaven ter legenda Šole za oblikovanje v Ljubljani, kjer je kot profesor vzgojil več generacij učencev. Učil je v ekipi odličnih pedagogov, ki so se proslavili tudi kot izvrstni likovni ustvarjalci. Številni njihovi učenci, ki so po srednji šoli nadaljevali študij na ljubljanski likovni akademiji, so zelo uspeli in predstavljajo srž sodobnih umetnikov na Slovenskem. Prav posebej se ob raznih priložnostih izmed svojih učiteljev spomnijo Kamničana, profesorja Toneta Žnidaršiča, in njegove zahteve po doslednosti pri njihovem delu - iz hvaležnosti se ga mnogi spominjajo z velikim spoštovanjem. Kot širše uveljavljeni likovni pedagog vsekakor izstopa po pomembnosti in ga lahko uvrstimo med najbolj znane in uveljavljene slovenske pedagoge s področja umetnosti.

Poleg velike pedagoške veljave pa si je akademski slikar Tone Žnidaršič utrdil ime v svetu slovenske sodobne umetnosti s samosvojimi likovnimi stvaritvami, kljub temu, da z njimi le redko nastopa v javnosti. Manj ekskluzivno in širši javnosti je bilo njegovo delovanje kot ilustratorja zdravstvenega učbenika (dr. Mirko Derganc, Osnove prve pomoči za vsakogar, 1963), kjer s premišljeno poenostavljeno, jasno risbo, brez odvečnega, v duhu sporočil velikih mojstrov poučno razlaga in ilustrira pisano besedo učbenika.

Značilna in prav mojstrska in edinstvena je sposobnost eksaktno oblikovanje z izvotljene krogle izhajajočih mnogokotnih večstraničnih geometrijskih teles, s katerimi je na razstavah vzbujal vselej veliko pozornost z občudovanjem. Njegova kot žoge velika prevotljena poligonalna kroglasta telesa so rezultati natančnih izmer in umetnikovega smisla za oblikovanje abstraktnega notranjega prostora in otipljivejšega oboda.

Žnidaršičevi, iz posebnega papirnatega gradiva dovršeno, z lepljenjem izdelani poliedri bi sodili na številne razstave doma in v svetu, ki so bile in so posvečene aktualnim umetniškim izdelkom iz papirja. Žal je bil naš kamniški umetnik, tako kot je to običajno pri velikih mojstrih, veliko preskromen, finančno pa premalo obetaven, da bi ga tisti, ki so za prireditve zadolženi, sami od sebe sprejeli.

Tone Žnidaršič je redko razstavljal: leta 1976 v Kompasu v Ljubljani, prav tako v Ljubljani je 1995 predstavil svoje geometrijske umetnine kot likovno delo meseca, samostojno razstavo je imel v Kamniku 1994, sodeloval pa je tudi na razstavi del kamniških likovnikov Šutna 2003.